Samoocenjevanje socialnega podjetništva

subjekti, ki poslujejo kot socialna podjetja v praksi, ki pa jih ni enostavno ali mogoče razlikovati od drugih podjetij.

instrument, ki premošča vrzel med dolgom in lastniškim kapitalom/dotacijo prek nekakšne udeležbe pri prihodkih. Vključuje zagotavljanje zelo tveganega posojila, vračilo katerega je odvisno od finančnega uspeha socialnega podjetja.

Gre za proces, pri katerem socialna podjetja prejemajo kapital ali denar ali bolj splošno za poslovne namene, in običajno ga zagotavljajo pomembni finančni akterji.

Financiranje dolga je posojeni denar, ki se uporablja za financiranje podjetja, ki je lahko bodisi običajno bodisi socialno podjetje. Po navadi so dolgovi razvrščeni v dve kategoriji: kratkoročni dolg za financiranje vsakodnevnega poslovanja in dolgoročni dolg za financiranje sredstev podjetja. Vračilo kratkoročnih posojil običajno traja manj kot leto dni. Dolgoročni dolg se odplačuje dalj časa.

Pravnoorganizacijska oblika, za katero je v glavnem značilno naslednje: ustanovi jo en ali več „ustanoviteljev“; dodeljevanje sredstev za podporo socialne naloge; lahko je ustanovljena za podporo cele vrste socialnih nalog (kot so človekoljubne, umetniške, kulturne ali verske naloge); sredstva in presežki se lahko uporabljajo le za socialne naloge, navedene v pravno zavezujočem dokumentu in se ne razdeljujejo.

Prenehanje odnosa med vlagateljem in podjetjem. Narava izstopa je običajno dogovorjena pred izvršitvijo naložbe. V primeru dobrodelne ustanove bo financerja v idealnem primeru nadomestilo več drugih financerjev. O časovnem okviru za izstop se je mogoče dogovoriti že na začetku. V primeru socialnega podjetja lahko izstop zahteva denimo vračilo posojila, in čas bo odvisen od poslovnega uspeha podjetja. Izstop je lahko posledica prodaje deleža podjetja drugemu socialnemu podjetju ali pogosteje komercialnemu podjetju..

posojila morajo biti vrnjena le, če projekt dosega nekatere prej določene mejnike. Če ti mejniki niso doseženi, se izterljiva dotacija preoblikuje v dotacijo. Ta mehanizem se lahko uporablja, če uspeh projekta socialnemu podjetju omogoča vračilo posojila vlagatelju socialnega učinka. 

zaveza tretje osebe, da bo krila del izgub, povezanih z neodplačilom posojila. Jamstvo lahko zagotovi vlada in/ali združenje zasebnih podjetij. Podpira ga sklad, ki deluje kot zavarovanje.Commitment by a third party to cover part of the losses related to a loan default. It can be provided by the government and/or or by a private business association. It is backed up by a fund acting as collateral.

se nanašajo na nakup blaga, storitev in dela s strani vlad ali podjetij v državni lasti. Ker javna naročila predstavljajo precejšen delež davkoplačevalskega denarja, se od vlad pričakuje, da jih bodo izvedla učinkovito in ob upoštevanju visokih standardov ravnanja, da bi zagotovile visoko kakovost opravljanja storitev in zaščitile javni interes.

oblika sodelovanja med javnimi organi in zasebnim sektorjem, katerega cilj je posodobiti opravljanje strateških javnih storitev.

nanaša se na vse vrste premoženja v lasti podjetnika ali podjetja, vključno z gotovino in sredstvi. Druge oblike kapitala lahko vključujejo (vendar niso omejene na) premoženje, opremo, človeške vire in intelektualno lastnino.

Nezavarovano posojilo ali podrejena posojila z možnostjo (bodisi za dolžnika bodisi posojilodajalca) preoblikovanja v lastniški delež. To možnost preoblikovanja lahko vrši financer ali organizacija tveganega kapitala človekoljubnih ustanov, če obeti finančnega donosa nepričakovano narastejo, kar nudi priložnost za ustvarjanje dodatnega donosa naložbe z lastništvom deleža s potencialom rasti namesto posojila z omejenim finančnim dobičkom. Alternativno pa je ta instrument mogoče uporabiti v situacijah, ko se utegne možnost za vračilo posojila zmanjšati pod raven, pričakovano na začetku, zato se socialnemu podjetju odpre možnost, da se znebi obveznosti in ko preoblikuje v obliko financiranja, katerega vračila ni mogoče zahtevati.

Financiranje, ki ga zagotovi vlagatelj organizaciji, ki vlagatelju podeli lastninske pravice. Te pravice omogočajo vlagatelju udeležbo pri dobičku organizacije, po navadi v obliki dividend. Lastniški vlagatelji so različni, vključno z ustanovitelji, prijatelji, družinskimi člani, ustanovami in poslovnimi angeli organizacije. Skladi tveganega kapitala človekoljubnih ustanov lahko predstavljajo vir financiranja socialnih podjetij. Novejši in še vedno poskusni načini lastništva (npr. podjetje v interesu skupnosti v Združenem kraljestvu) omogočajo nakup lastniškega kapitala, vendar pa finančni donos omejijo.

oblika financiranja, pri kateri je vlagatelj udeležen na izdelku ali storitve in mu je treba plačati odstotek presežka v  zameno za njegovo naložbo.

naložba, ki jo je izvedel posamezni vlagatelj, ki kupuje in prodaja vrednostne papirje za svoj osebni račun in ne za drugo podjetje ali organizacijo.

Dodelitev finančnih sredstev za posle, usmerjene v učinek, ki združuje različne vrste finančnih instrumentov in vlagateljev.

Oblika naložbe, katere cilj je ustvariti socialni učinek, pa tudi finančni donos. Znana je kot naložba 3D, saj ne upošteva le tveganja in donosa pri sprejemanju naložbene odločitve, temveč tudi socialne in okoljske učinke. Razlikuje se od odgovornega vlaganja ali naložb ODU, saj si prizadeva za priložnosti za ustvarjanje pozitivnega socialnega, okoljskega ali kulturnega učinka.

Zavestna želja dajanja darila za razliko podarjanja nečesa po pomoti ali pod pritiskom.

„naročniki“ so lahko država, regionalni ali lokalni organi, osebe javnega prava ali združenja, ki jih je ustanovil/a en tak organ/oseba javnega prava ali ki jih je ustanovilo več takih organov/oseb javnega prava.

to je finančni instrument, katerega cilj je odražati nekatere značilnosti delnic (prednostnih ali navadnih). Vendar ne gre niti za dolg niti lastniški kapital, in običajno je strukturiran kot naložba, s čimer je vračilo povezano s finančno uspešnostjo podjetja, v katerega se vlaga (npr. vračilo se izračuna kot odstotek tokov prihodkov podjetja, v katerega se vlaga, v prihodnosti)..

nepovraten denar, premoženje ali storitve ali kar koli drugega vrednega, ki se prenese na organizacijo, ne da bi bile donatorju podeljene kakršne koli lastninske pravice. Nekateri vlagatelji včasih uporabljajo „povratna sredstva“. To lahko vključuje vračilo vseh ali dela sredstev, kar je pogojeno z nastopom dogovorjenega dogodka. Namen dotacije je lahko zbiranje sredstev, vendar če je slednje uspešno ali presega dogovorjeno raven, se lahko del dotacije vrne.

Pobude kolektivnega vpliva so dolgoročne zaveze skupine pomembnih akterjev iz različnih sektorjev k skupnemu programu za reševanje posebnih socialnih problemov. Njihove ukrepe podpira skupni sistem merjenja, dejavnosti vzajemne krepitve in nenehna komunikacija, izvajajo pa jih zaposleni v neodvisni podporni organizaciji

to sta vrsti posojil, ki jih vlagatelji dobijo povrnjene na koncu, toda pred lastniškim kapitalom. Vlagatelji imajo podrejeni status v razmerju do običajnega ali prednostnega dolga in pridejo tako na vrsto za imetniki prednostnega dolga pri slehernem vračilu. Podrejeni dolg vključuje višje tveganje in pogosto pomeni višjo stopnjo ali donos.

oblika dolgoročnega kapitala. Vlagatelj je pripravljen vložiti finančna sredstva v podjetje, ne da bi pričakoval finančni donos v bližnji prihodnosti. Vlagatelj običajno odloži sleherni finančni donos, dokler niso doseženi dogovorjeni cilji, kot je denimo dogovorjena raven prometa. Vmes pa se vlagatelj osredotoča na socialni učinek, ki ga dosega podjetje. Vračilo lahko povzroči ali pa se zahteva obresti, če podjetje ne dosega svojih ciljev socialnega učinka.

Pravni status je povezan s številnimi pravnoorganizacijskimi oblikami in je običajno povezan z davki, kot v primeru (a) dobrodelnih davčnih olajšav za donacije in dohodnino, ki so na voljo za določene oblike fundacij, združenj in nepridobitnih podjetij in (b) davka od dohodka pravnih oseb, ki obstaja v nekaterih državah. Prav tako obstajajo v nekaterih državah primeri pravnih statusov, povezanih s pravnoorganizacijskimi oblikami, ki ustrezajo lokalni razlagi „socialnega podjetja“ ali „socialnega gospodarstva“.

Temeljna pravna struktura, ki jo uporablja podjetje, za katero v glavnem veljajo pravo, predpisi in davčna obravnava določene države članice. Primeri vključujejo pravnoorganizacijske oblike samostojnega podjetnika, partnerstva, fundacije, združenja, zadrug in pravnoorganizacijske oblike skupnega podjetja, ki se pojavljajo v večini držav članic in se lokalno razlikujejo. Običajno ustavno, statutarno  pravo in sodna praksa vsako pravnoorganizacijsko obliko obravnava kot drugačno vrsto pravne strukture.

Denar, vložen v podjetje, ki uživa prednostno pravico do vračila. Običajno ga predstavlja vrednostni papir v obliki prvega zavarovanja sredstev podjetja. Pri vsakem vračilu ali likvidaciji imajo posojilodajalci skupaj s prednostnim dolgom prednost pred vlagatelji lastniškega kapitala.

države članice EU lahko pridržujejo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja določeni skupini subjektov ali za določeno vrsto storitev.

To delo podjetjem pomaga, da se pripravijo na prevzem dolga, lastniškega kapitala ali drugih oblik naložb. Tistim, ki ne vlagajo, je delo na področju pripravljenosti na vlaganje morda pomagalo bolje razumeti denar in bolj samozavestno pripraviti poslovne in finančne modele. Pripravljenost na vlaganje lahko zagotavljajo podporne organizacije ali vlagatelji.

Pravnoorganizacijska oblika, za katero je v glavnem značilno naslednje: oblika skupnega podjetja, ki ga običajno uporabljajo pridobitne organizacije, po navadi ustanovljeno s poslovnimi cilji razdeljevanja dobička delničarjem, ki je v lasti njegovih delničarjev in ki po navadi dobiček razdeljuje delničarjem v sorazmerju s številom njihovih delnic.

Socialna podjetja, katerih glavni cilj je poklicno vključevanje – znotraj socialnega podjetja za vključevanje na trg dela ali v običajnih podjetjih – ljudi, ki se srečujejo s hudimi težavami na trgu dela. To vključevanje dosegajo s proizvodno dejavnostjo in prilagojenim spremljanjem ali z usposabljanjem za delavce. Socialna podjetja za vključevanje na trg dela so dejavna v številnih sektorjih.

postopki javnega naročanja se lahko sklicujejo na socialne standarde in standarde dela, ki jih morajo izvajalci izpolnjevati, da se lahko potegujejo za javna naročila. V ta namen lahko naročniki uporabljajo socialne klavzule.

socialni učinek je običajno opredeljen glede na štiri ključne elemente: (i) vrednost, ustvarjena kot posledica dejavnosti nekoga; (ii) vrednost, ki so je deležni upravičenci in drugi, ki jih to zadeva; (iii) učinek, ki vključuje tako pozitivne kot negativne vplive; (iv) učinek, ki se ga ocenjuje po merilu, kakšna bi bila situacija brez predlagane dejavnosti.

 Da bi naročniki dosegli trajnostni razvoj, lahko socialni in okoljski cilji v postopkih javnega naročanja upoštevajo socialne vidike. Socialni vidiki so lahko vključeni v tehnične specifikacije, izbirna merila, merila za dodelitev naročil in klavzule o izvajanju pogodbe. Socialne vidike je mogoče povezati z zelenimi vidiki v vključujočem pristopu k trajnosti na področju javnih naročil.

„Socialno podjetje“ je subjekt v socialnem gospodarstvu, čigar glavni cilj je vršiti socialni vpliv, ne pa ustvarjati dobiček za svoje lastnike ali delničarje. Posluje tako, da zagotavlja blago in storitve za trg na podjetniški in inovativen način, svoje dobičke pa uporablja v glavnem za doseganje socialnih ciljev. Podjetje se vodi odprto in odgovorno, zlasti pa vključuje zaposlene, potrošnike in zainteresirane strani, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti.

si prizadeva za vzpostavitev močnejših socialnih organizacij, tako da jim zagotavlja tako finančno kot tudi nefinančno podporo za povečanje njihovega socialnega učinka. Organizacije, ki jih podpira, so lahko dobrodelne ustanove, socialna podjetja ali komercialna podjetja s socialnim značajem z natančno organizacijsko obliko, za katero veljajo pravni in kulturni standardi posamezne države.

Pravnoorganizacijska oblika, za katero je v glavnem značilno naslednje: skupno lastništvo in demokratični nadzor s strani ljudi, ki delajo v njej, trgujejo prek nje ali uporabljajo njene izdelke ali storitve; opravlja lahko domala katero koli nalogo, če obstaja skupna ekonomska, socialna ali kulturna potreba ali interes, ki je skupen vsem članom zadruge; lahko razdeljuje dobičke članom.

ta denar se uporablja za začetno naložbo v novoustanovljeno podjetje, projekt, dokaz za uspešnost ali začetni razvoj izdelka.This is money used for the initial investment in a start-up company, project, proof-of concept or initial product development.

Situacija, v kateri podjetnik ustanovi in širi podjetje le s svojimi lastnimi osebnimi finančnimi sredstvi in prihodki podjetja.

posojila so lahko zavarovana s sredstvom, ki se ga financira ali z vsemi sredstvi podjetja ali pa je nezavarovano, kar pomeni, da bo vlagatelj v primeru, če financirana pobuda ne ustvarja dovolj prihodkov in če ni dovolj prihodkov iz drugih virov, izgubil ves svoj denar ali del njega.Loans may be secured against the asset to be financed or against all of the assets of the enterprise, or it may be unsecured, meaning that if the initiative being financed does not generate sufficient income and there is not enough from other sources, the investor will lose all or some of their money.

pravnoorganizacijska oblika, za katero je v glavnem značilno naslednje: skupina posameznikov ali subjektov, organiziranih na podlagi pisnega dogovora za podporo skupne naloge; lahko je ustanovljena za podporo vrste socialnih nalog; dobički se uporabljajo za namene, navedene v pravno zavezujočem dokumentu in se načeloma ne razdeljujejo članom ali drugim.